Učenci 7. razredov so po ogledu Krajinskega parka Ljubljansko barje dobili idejo, da bi kolišča izdelali tudi sami. Kako so se lotili dela in kakšni izdelki so na koncu nastali, si lahko preberete v nadaljevanju. Vse pohvale učencem za trud in odlične izdelke!
V prostem času rad izdelam kaj iz lesa, zato sem se po obisku kolišča na Ljubljanskem barju odločil, da kolišče izdelam tudi sam. Zamislil sem si, da lahko izdelam koliščarsko naselje s tremi hišicami. Kolišče sem začel izdelovati tako, da sem najprej izdelal načrt, ki je vseboval vse pomembne podatke. Takoj za njim sem se lotil izdelovanja hišic. Hišice so narejene iz obdelanega smrekovega lesa. Pri izdelavi sem uporabljal vrtalni stroj, vbodno žago, brusilni stroj, žeblje, kladivo in lepilo. Nato sem naredil kole in ploščad, katero sem ogradili z ograjo. Ko sem z grobo izdelavo končal, sem se odpravil v gozd po naravne materiale, ki sem jih uporabil za kritino hišic. Izdelal sem statve in kurišče, ki sem jih postavil na ploščad oziroma dvorišče. Iz mahu sem naredil močvirje. Na koncu sem kolišče še malenkost dekorativno okrasil. Z veseljem se lahko vživim v čas v katerem so živeli koliščarji. Na končni izdelek sem zelo ponosen.
Aljaž Jakič, 7. a
Za pouk zgodovine smo se tri sošolke 7. a razreda, Ela, Zala in Maša, odločile, da izdelamo maketo kolišča. Ker so naš izdelek pohvalile tako učiteljica zgodovine Renata Lesar Hržič kot drugi učitelji in učenci, vam zdaj pišemo o našem projektu.
Idejo za smo dobile na začetku leta, ko smo s šolo v Krajinskem parku Ljubljansko barje obiskali koliščarsko vasico. Vasica se nam je zdela zelo prikupna, zato smo se punce odločile, da skušamo to upodobiti z maketo. Najprej smo pripravile načrt, kako bomo sestavile kolišče ter se hitro lotile ustvarjanja. Uporabile smo veliko različnih materialov, ki so bili v večini naravni. Želele smo čim bolj pokazati kako so živeli takratni ljudje, zato smo na maketo dodale živali, rastline ter v takratnem slogu oblikovale notranjost hišk. V vsaki izmed treh hiš smo prikazale življenje ene družine. Imele smo veliko idej, kaj bi lahko dodale in popravile in tako smo po 30 urah, ki smo jih razporedile po več vikendih, vendarle končale naš projekt na katerega smo vse zelo ponosne.
Nekateri celo menijo, da bi ga lahko v razstavo ponudili Krajinskemu parku Ljubljansko barje, kar bi bila pika na i oceni, ki smo jo prejele za naše dalo. 😉
Maša Jakše Andolšek, Ela Gradišar, Zala Jaklič
Renata Lesar Hržič
