V četrtek, 4. 4. 2024, smo se vsi učenci od 6.-9.r odpravili na medpredmetne ekskurzije. Dan, v katerem smo videli in doživeli veliko novega, nam bo ostal v lepem spominu. Nekaj utrinkov si lahko preberete …..
6.razred
Šestošolci smo se odpeljali na vzhod Slovenije. Naš prvi postanek smo imeli v Šempetru v Savinjski dolini, kjer smo si ogledali Rimsko nekropolo in se seznanili z najlepše ohranjenimi spomeniki rimske dobe v Sloveniji. Pot smo nadaljevali proti Celju in si ogledali Celjski grad ter spoznali srednjeveško življenje na njem. Z lepimi razgledi na Celjsko kotlino in polni zgodovinskih vtisov smo pot nadaljevali do najvzhodnejšega kraja, ki smo ga tisti dan obiskali. Muzej na prostem, ki stoji v Rogatcu, je od Velikih Lašč oddaljen kar 145 km, zato nam je bila toliko bolj zanimiva pokrajina, ki smo jo spremljali na poti. Originalne stavbe iz 19. in 20. st. so v muzeju na prostem zelo dobro ohranjene, zato smo se ob zanimivem vodenju v naših mislih pomaknili daleč nazaj, ko še ni bilo telefonov in računalnikov. Polni lepih vtisov smo se v pozno popoldanskem času vrnili domov.
7. razred
Sedmošolci smo ubrali podobno smer kot lansko leto, na vzhod Slovenije, vendar so nas čakale popolnoma druge dogodivščine. Po dobri uri vožnje smo se ustavili v centru Celja, kjer smo obiskali Tropsko hišo, oazo narave v srcu mesta. V njej so prikazani različni ekosistemi na Zemlji, od afriških savan, azijskih gozdov, arizonske puščave in druga območja, ki s številnimi, nam novimi živalmi, ki se nekatere kar prosto gibljejo med obiskovalci, naredijo obisk res zanimiv. Tako nam nekaj vprašanj, ki smo jih dobili ob ogledu, ni zmotilo našega zanimanja. Naš naslednji cilj je bil kraj Vitanje, v katerem se nahaja Center vesoljskih tehnologij. Tam nas je najbolj pritegnila predstavitev življenja na vesoljski postaji, umivanje in prehranjevanje, ki je za nas nekaj samoumevnega, je v breztežnostnem prostoru pravi izziv. Z veseljem pa smo spregovorili nekaj besed s humanoidno robotko Vito. Za konec smo si ogledali še Žičko kartuzijo in spoznali življenje kartuzijanov, belih menihov. Kot bi iz vesolja vstopili v nek drug svet, smo polni nepozabnih vtisov z obiskom kartuzije in njene okolice zaključili našo zelo medpredmetno ekskurzijo.
8. razred
Osmošolce je pot vodila proti severozahodu Slovenije. Z Alpskimi pokrajinami na dlani, smo pod Karavankami najprej obiskali Prešernov rojstni kraj Vrbo, kjer smo ponovili in nadgradili naše znanje o Francetu Prešernu in njegovih delih. Drugi del kulturne poti po »Kašariji« smo z malico pričeli v Žirovnici. Tam smo v Čopovi rojstni hiši spoznali življenja različnih osebnosti, ki so oblikovale kulturno dragocenost vasi pod Stolom. Poleg Matije Čopa smo se seznanili še z življenjem in pomembnostjo Antona Janše, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna. Poleg tega pa nas je legenda o Ajdovski deklici ponesla med ostanke poznoantične vasice izpred 1400 let, arheološko najdišče Ajdna. Veselili smo se naslednjega kraja, kjer smo se pomešali med številne tuje turiste in s pogledom na grad, ter otoček sredi jezera spoznavali zgodovino, kulinariko in športnike, povezane z našim prekrasnim Bledom. Po sladkanju, nekateri s kremnimi rezinami, drugi pa s palačinkami, smo se odpeljali še v samo središče Škofjeloškega hribovja, kjer smo v zanimivem muzeju v Železnikih spoznavali zgodovino kraja, povezanega z železarstvom. Dan je bil zanimiv, zapomnili si ga bomo pa verjetno vsi zaradi naših »kulinaričnih podvigov«!
9. razred
Ekskurzija devetošolcev je bila zgodovinsko-geografsko obarvana. Pot proti jugozahodu je najprej potekala po nam že kar znanih pokrajinah, vendar je bila kljub temu zanimiva. Za začetek nas je čakal ogled Parka vojaške zgodovine, s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991. Videli smo nekatere pomembne eksponate iz tistega obdobja. Za konec smo se spustili v 19 m dolgo in 76 ton težko podmornico. Pod vtisi nemirnih časov smo pot nadaljevali do Škocjanskih jam. Tam smo se pod vodstvom jamskih vodnikov spustili v podzemlje jame, ki je pod Unescovo zaščito. Sprehod skozi številne jamske dvorane, med številnimi kapniki je bila čarobna, še največji vtis pa je na nas naredil podzemni kanjon reke Reke. Vzpon iz jame so nam zaradi prenavljanja pešpoti omogočili s posebnim dvigalom, zaradi česar odvečne energije nismo potrošili v celoti. Le to smo delno sprostili v zavetju Predjamskega gradu, kjer smo raziskovali zanimivosti povezanimi z njim in se malo okrepčali. Dan je bil zanimiv in nam bo zaradi skupnega druženja ostal v nepozabnem spominu.
