6.R

Šestošolci smo se odpravili na vzhod Slovenije. V Savinjski dolini smo si ogledali Rimsko nekropolo v Šempetru. Tam smo nadgradili znanje zgodovine in spoznali prečudovite grobnice Rimljanov. Pot smo v zgodovinskem duhu nadaljevali do Celjskega gradu, kjer smo se za dobro uro v mislih prestavili v obdobje, ko so na območju današnje Slovenije imeli zelo pomembno vlogo grofje Celjski. Mogočnost gradu nas je navdušila, tako, da smo se kar s težkim srcem odpravili naprej. Naša skrajna točka tega dne je bila prijetna vasica Rogatec, v bližini znamenite Rogaške Slatine. Tam smo se sprehodili po muzeju na prostem in spoznali originalne stavbe, ki so bile za to območje značilne v času od 19. do srede 20.st. S tem ogledom, se je naša spomladanska ekskurzija, ki je bila zelo zanimiva in poučna, tudi zaključila.

7. R

Sedmošolci smo raziskovali značilnosti Dinarsko-kraških pokrajin. Pot nas je najprej vodila do Postojne, kjer smo si ogledali zanimiv Notranjski muzej in se pobližje seznanili z Betalovim spodmolom, ki je arheološko jamsko najdišče ostankov orodij in kosti prazgodovinskih lovcev. S pomočjo modelov pestnjaka, svedra in ubadala smo spoznali življenje v kameni dobi, nato pa smo si izdelali svoje jamske slikarije s pomočjo naravnih materialov in rastlin. V nadaljevanju smo se odpeljali do Cerkniškega jezera in se ob zanimivi maketi tega jezera ter razlagi in multiviziji seznanili z njegovimi kraškimi značilnostmi. Za konec smo obiskali starodavni grad Snežnik, ki v idilični naravi ponuja lepe razglede, sama notranjost pa je še bolj zanimiva. Sprehodili smo se skozi štiri grajske etaže, ki so nam pričarale vzdušje izpred sto petdesetih let, saj so grajske sobe še vedno opremljene s pristnim pohištvom in drugo opremo iz druge polovice 19. stoletja. Z ogledom gradu in njegove okolice smo naš pester dan tudi zaključili.

8. R

Osmošolce je čakala ekskurzija, ki je bila zelo kulturno obarvana, česar nas je bilo malo strah, vendar se je izkazalo, da je bil dan super. Pot nas je vodila mimo Ljubljane, Škofje Loke do Železnikov, kjer smo v neposredni bližini starega plavža, v stari, dvonadstropni fužinarski hiši obiskali krajevni muzej.  V njem je predstavljena 600-letna železarska tradicija in druge dejavnosti in obrti, ki so bile s tem povezane. Pot smo nadaljevali v območje, ki se ponaša z največjim številom pomembnih mož za Slovence in v vaseh pod Stolom nudi veliko zanimivosti. Mi smo v Vrbi obiskali Prešernovo rojstno hišo in ob zanimivi razlagi navdušeno dopolnili znanje, ki smo ga pridobili pri slovenščini. Pika na i pa je bila Čopova rojstna hiša v Žirovnici, ki je le razširila kulturni pomen teh krajev. Pot smo zaključili z obiskom slovenskega bisera z otočkom sredi jezera, kjer smo se posladkali z znamenitimi kremnimi rezinami in se sprehodili ob jezeru. Obisk Bleda je bil tako najlepši možen zaključek naše ekskurzije.

9.R

Devetošolce je ta dan čakala najdaljša pot, v skrajni zahodni del Slovenije. Pot je bila zelo raznolika, saj nas je vodila preko različnih slovenskih pokrajin, ki smo jih pri geografiji že dodobra spoznali, sedaj pa smo ob učiteljičini razlagi to še v živo videli. Naš prvi postanek smo naredili v Idriji, kjer smo se seznanili z zgodovino samega mesta  in se podali v podzemni svet drugega največjega rudnika živega srebra na svetu. Vodniki so nas popeljali skozi podzemni svet do skritih kotičkov z dragoceno cinabaritno rudo in kapljicami samorodnega živega srebra ter do edinstvene podzemne kapele. Polni vtisov težkega življenja rudarjev smo pot nadaljevali mimo Mosta na Soči ter Tolmina, do Kobarida, kjer se nam je v mislih slikala Gregorčičeva pesem Soči, ki jo seveda vsi znamo na pamet. Lepoti pokrajine pa je protiutež predstavljal obisk Kobariškega muzeja, ki je nam je ob odlični razlagi predstavil grozote prve svetovne vojne, s poudarkom na soški fronti. Po ogledu muzeja nam je kar prav prišel kratek sprehod po Tolminu in nekaj prostega časa, pred kar dolgo potjo proti domu.