OBIČAJI, ŠEGE IN NAVADE V PRAZNIČNEM DECEMBRSKEM ČASU

Na šoli želimo, da se ohranja bogata kulturna dediščine našega kraja. Pripravili smo literarni, likovni in fotografski natečaj Običaji, šege in navade v prazničnem decembrskem času.

Natečaj je potekal v mesecu decembru in januarju. Učence smo spodbudili, da so kovali rime, obračali besede, ustvarjali z barvnimi ploskvami ter iskali dobre posnetke s fotoaparati. 

Najboljši prispevki so objavljeni na koncu prispevka.

Na predmetni stopnji je najboljše rime skovala Manca Mate iz 8.a., najboljši zapis o običajih pa zapisala Zala Kraševec iz 8.a.

Na razredni stopnji sta nagrajena opisa učenk Ele Košir iz 5.b in Tinkare Adamič iz 5.a.

Z barvnimi ploskvami se je najbolje znašla Trina Papež iz 5.b.

Najboljša posnetka s fotoaparatom sta uspela Ani Zelink iz 7.b. in Tinkari Adamič iz 5.a.

Čestitke vsem nagrajenim.

Zagotovo pa je ostala skrita kakšna rima, dobra misel ali ustvarjalni pogled, zato verjamem, da uspemo to pokazati že kmalu.

Renata Gradišar

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

PRAZNIKI V DECEMBRU

December je zadnji mesec v letu. Konec meseca je dan najkrajši in je veliko teme. Zato si v hišo sami prinesemo svetlobo tako, da prižigamo svečke in druge lučke. Prvo svečko prižgemo na adventnem venčku štiri tedne pred božičem. Ko prižgemo zadnjo svečko vemo, da je božič že zelo blizu.

Med tem časom se pripravljamo na praznike. Na začetku meseca nas obišče Sveti Miklavž. Mi rečemo, da mu nastavimo – na mizo pripravimo krožnike, v katerih so listki z našimi imeni. Potem moramo nekam oditi, da ima Miklavž mir, ko prinese darila. Po navadi gremo v Lašče na prižig lučk. Ko se vrnemo, nas na mizi čakajo mandarine, suho sadje, nogavice in ostala darila.

V tednu pred božičem  postavimo jaslice in okrasimo smrečico. Ene jaslice, ki imajo figurice iz gipsa, postavimo na mah. Brata napeljeta tudi vodo, ki se pretaka v vodnjaku. Druge jaslice so lesene in posebne. V leseni duplini so lesene figure. Figure so različnih barv, čeprav niso pobarvane. Narejene so namreč iz različnih vrst lesa. Moji mami so zelo dragocene, ker jih je naredil njen stric.

Na večer pred božičem, ki mu rečemo sveti večer, imamo skupno božično večerjo. Pred večerjo babica s kadilom pokadi in blagoslovi hišo. Ta večerja je posebna, saj po navadi ne večerjamo skupaj. Pa večerji še malo posedimo in jemo sladke dobrote, ki smo jih sami spekli. To so potica in razni piškoti. Naslednje jutro nas pod smrečico čakajo božična darila.

V dneh pred novim letom smo doma in se družimo s prijatelji in sorodniki. Novo leto  praznujemo bolj živahno kot božič. Po večerji se dobimo s sosedi in skupaj pričakamo novo leto. Nazdravimo s šampanjcem in si ogledamo okoliške ognjemete.

V začetku januarja pospravimo smrečico, jaslice in ostale okraske. In spet čakamo, da bo prišel december in bomo spet vse ponovili.

Tinkara Adamič, 5.a

___________________________________________________________________

DOMAČE NAVEDE OD BOŽICA DO SV. TREH KRALJEV

Pri meni doma imamo veliko običajev od božiča do svetih treh kraljev.

Teden pred božičem postavimo jaslice. Z babi pečeva poprtnik za prvi sveti večer. To je boljši kruh, ki ga okrasiva s kitami in ptički. Ob blagoslavljanju poprtnik postavimo na mizo. Na božični večer v mraku vsi blagoslavljamo s kadilom in blagoslovljeno vodo prostore v hiši, kozolec in skedenj. Jaz in brat po navadi blagoslavljava, kadi pa dedi. Ko to naredimo, pričnemo z molitvijo rožnega venca ob jaslicah. Po molitvi imamo skupno večerjo z babi in dedijem.

  1. decembra je tepežni dan. To je dan, ko lahko otroci s posebno pleteno šibo, tepeškamo odrasle po riti. V zameno nam dajo kakšen evro ali bonbone, čokolade.

Zadnji večer pred novim letom spet blagoslavljamo prostore v hiši, kozolec in skedenj. Nato molimo rožni venec. Spet imamo skupno večerjo. Nazadnje blagoslavljamo prostore še 5. januarja pred praznikom svetih treh kraljev. Spet molimo rožni venec, po molitvi pa imamo večerjo.

Upam, da bomo ohranili te navade.

Ela Košir, 5. b

 

___________________________________________________________________

 

BOŽIČNI ČAS

Ko k nam se vrne spet praznični čas,

lučke na jelki zasijejo pri nas,

tam pod njo je nekam prazno,

naredimo tako, da lepše bo.

Pod jelko položimo zeleni mah,

postavimo jaslice,

da topel bo zimski čas

za Jezusa, ki prihaja med nas.

Ko delo je opravljeno,

stanovanje pa pospravljeno,

sama radost je v nas,

tukaj je božični čas.

 

Manca Mate, 8. a

 

___________________________________________________________________

 

OBIČAJI, ŠEGE IN NAVADE V PRAZNIČNEM DECEMBRSKEM ČASU

V naših krajih je veliko običajev, ki nam še polepšajo praznični december. Začne se že z Miklavžem, ko se razveselimo prvih daril. Začnemo razmišljati o smrečici, okraskih, nekateri prižigajo lučke in krasijo domove.

Devet dni pred božičem se začne devetdnevnica in z njo običaj, ko kip Marije nosijo po vaseh. Pri nas v Robu se zberemo na Vagi. Ob okrašenem kipu se pojejo božične pesmi. Uprizori se obred trkanja. Kot nekoč tudi tokrat Marija prosi za prenočišče. Družina jo sprejme in ponese v svoj dom. Ob kipu molijo in prosijo za varstvo. Naslednji večer jo sprejme druga družina in tako naprej vse do 24. 12., ko jo skupaj v molitvi peš ponesejo v cerkev k polnočnici.

Dan pred božičem se postavi jaslice in okrasi smrečico. Dom se pokadi in blagoslovi z blagoslovljeno vodo. V posebno posodo se da žerjavico, kadilo in zelenje z velikonočne butarice. Blagoslovijo se prostori v hiši, družinski člani, živali , okolica, njive … Ob tem se moli in prosi blagoslova. Družina gre skupaj k polnočnici.

25. 12. praznujemo božič, praznik Jezusovega rojstva. Navadno je ta dan družina praznovala skupaj. Na obisk k sorodnikom so šli naslednji dan, 26. 12. Ta dan goduje sv. Štefan, zavetnik konj. Štefan je bil prvi mučenec. Kamenjali so ga do smrti. Kamenje, s katerim je bil zasut, se je spremenilo v sol. Zjutraj so konji lizali to sol in zato na ta dan še danes blagoslavljajo sol in konje.

Silvestrovo je drugi sveti večer. Tudi ta večer se blagoslovi dom. Skupaj pričakujemo novo leto. Ob polnoči si voščimo zdravja in sreče.

Tretji, zadnji sveti večer je 5. 1., ko se spet blagoslovi domove. Speče se poseben kruh – poprtnik. Zanj velja, da če poči, bo iz smeri poke prišel ženin. Včasih so fantje k dekletom, ki so bila primerna za možitev, hodili poskušat poprtnike. Če fant poskusi devet poprtnikov, se bo zagotovo poročil. Otrok si da poprtnik na glavo in do naslednjega leta bo zrasel toliko, kot je visok poprtnik. Poje se ga 6. 1. za praznik sv. treh kraljev. Dobijo ga vsi člani družine in tudi živali, ki so pri hiši.

Šege in običaji počasi izginjajo v pozabo. Nadomestile so jih lučke, petarde in darila. Upam, da jih bomo znali ohraniti, saj prinašajo mir, strpnost in spokojnost v naše domove.

Zala Krašovec, 8. a

 

 

 

(Visited 316 times, 1 visits today)

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost